Novice

kritike in recenzije

Šest analitikov išče avtorja

Šest analitikov išče avtorja

Pogledi, 17. april 2015 ― Na začetku predavanja o jezikovni forenziki, ki je potekalo prejšnjo sredo na Fakulteti za humanistične študije (FHŠ) v Kopru, je dr. Ana Zwitter Vitez pokazala simpatično ilustracijo Tomaža Lavriča: možic na sliki v roki drži pismo, točneje anonimko, katere pisec izreka grožnje v zvezi s pokojninsko reformo. »Vem, kdo je avtor!« zmagoslavno razglaša. Kako veš, ga pobara kolega. »Ker nihče več razen penzionistov ne piše na roko!« odvrne Diareja. »Ampak to je napačna sled,« pravi predavateljica, »jezikovna forenzika ni grafologija.« 
Mommy (2014)

Mommy (2014)

Filmski kotiček, 16. april 2015 ― Slovenski naslov: MamicaDržava: KanadaLeto: 2014Žanri: DramaDolžina: 139' ,  ImdbRežija: Xavier DolanScenarij: Xavier DolanIgrajo: Anne Dorval, Antoine-Olivier Pilon, Suzanne Clement, Patrick Huard Večina filmskih sladokuscev verjetno pozna zgodbo o bliskovitem vzponu Xavierja Dolana, ki je pri rosnih devetnajstih letih posnel prvenec Ubil sem svojo mamo (J'ai tue ma mere, 2009), pet let kasneje pa je v Cannesu v rokah že držal nagrado žirije za svoj peti celovečerec, ki ga predstavljam z današnjim zapisom. Kariero mladega Kanadčana že od samega začetka spremljajo pozitivni kritiški odzivi, v katerih so tisti bolj pronicljivi ocenjevalci izpostavljali naravni talent in nemalokrat omenjali rojstvo novega wunderkinda svetovnega formata. Moram pošteno priznati, da v Dolanu nisem videl takšnega potenciala, saj sta me prvi in drugi film pustila povsem hladnega. Njegov tretji film, V vsakem primeru Laurence (Laurence Anyways, 2012), je pri meni kotiral že nekoliko bolje, šele Tom na kmetiji (Tom a la ferme, 2013) pa je prinesel tisto prelomnico, po kateri sem tudi sam začel resno računati na njegove naslednje projekte. In tako smo prišli do Mamice, njegovega najnovejšega filma, s katerim se Dolan še enkrat vrača k svoji najljubši temi — odnosu s svojo mamo. V središču pripovedi stoji težaven odnos med materjo Die (igra jo Anne Dorval, ki je nastopila v štirih od petih Dolanovih filmov) in njenim 15-letnim sinom Stevom (Antoine-Olivier Pilon), hiperaktivnim najstnikom z resno motnjo (ADHD sindrom): mladenič težko ohranja koncentracijo, pretirana aktivnost pa pogosto zna prerasti v kakšno nepremišljeno, ali celo nasilno dejanje. Po incidentu v šoli (zadnjem v nizu) pristojni predlagajo, da Die sina pošlje v ustanovo za duševno motene. Mati se upre tej ideji in sklene, da bo sina sama šolala doma. A ker sama ni najbolj primerna za takšno vlogo in ker za to nima najboljših pogojev, stanje v hiši postane skorajda nevzdržno. Nato v njuna življenja vstopi prijazna jecljajoč
Reminiscence neke preteklosti

Reminiscence neke preteklosti

Pogledi, 16. april 2015 ― Pred kratkim se je na hrvaški televiziji odvrtel zadnji del nadaljevanke Crno-bijeli svijet (Črno-beli svet), družinske sage, ki ji glasbeni novi val, hkrati pa tudi vse pritikline tistega časa, o katerih v nadaljevanki teče beseda, rabijo kot kulisa, scenografija, pred katero ali pa na kateri se odvija življenje slehernika v točno določenem političnem sistemu in v točno določenem času. V začetku osemdesetih. 
Slovenija od Tokia do San Francisca

Slovenija od Tokia do San Francisca

Pogledi, 16. april 2015 ― Ko se eno glasbeno obdobje konča in drugo šele začne, je dobro, da ju ločuje poglavje, ne zgolj posamični, iz konteksta izrezljani in spontano sprotni dogodki. Poglavje je vsekakor vsebinsko zaključen del, kar pomeni, da se obdobja ne dogajajo nepričakovano, nenadoma, stihijsko. Nikoli sicer niso vnaprej predvidena ali določena, toda ko poglavje dobi uradno in vsesplošno veljavo, se včasih razbohoteno izkaže kot nekaj, kar v danem trenutku zaobjame veliko in globoko (v našem primeru) ustvarjalno območje. 
Groza in gravž

Groza in gravž

Pogledi, 15. april 2015 ― S festivalom Kurja polt, katerega druga izdaja bo v Ljubljani potekala od 16. do 19. aprila, smo dobili že tretji domači poklon žanru grozljivke. Pozornost, ki jo je pri nas deležen ta žanr, je vsekakor veliko presenečenje, saj se poraja vtis, da je grozljivka med Slovenci eden najbolj priljubljenih žanrov. 
Le meraviglie [The Wonders] (2014)

Le meraviglie [The Wonders] (2014)

Filmski kotiček, 14. april 2015 ― Slovenski naslov: ČudesaDržava: Italija, Švica, NemčijaLeto: 2014Žanri: DramaDolžina: 110',  ImdbRežija: Alice RohrwacherScenarij: Alice RohrwacherIgrajo: Maria Alexandra Lungu, Sam Louwyck, Alba Rohrwacher, Sabine Timoteo, Agnese Graziani, Luis Huilca Logrono Čudesa je film o družini. Pri filmih ki tematizirajo družino in družinske vezi je najpogosteje v ospredju disfunkcija, družinska razmerja nemalokrat igrajo pomembno vlogo tudi v zgodbah s kriminalno tematiko. Italijanska režiserka Alice Rohrwacher s svojim drugim celovečercem v središče postavlja družino, ki ni posebna zaradi disfunkcije ali vpletenosti v kriminalne posle. To je zgodba o družini, ki živi nekje na območju med Lacijem, Toskano in Umbrijo, na ruralnem območju, kjer človek dobi občutek, da se je čas ustavil. Tam pod eno streho živijo oče Wolfgang, mama Angelica, njune štiri hčerke in Coco, ženska, ki se je družini priključila v okoliščinah, ki do konca ostanejo nepojasnjene. Glava družine ni nihče izmed poimensko naštetih, temveč 12-letna Gelsomina, najstarejša izmed štirih hčera. Ona je tista, ki na očeta vrže odejo, ko ta zvečer zaspi pred televizijo in tista, ki se z njim od zgodnjih jutranjih ur posveča čebeljim panjem in čebelam. Lahko bi rekli, da se najstnica zelo dobro razume z medonosnimi žuželkami, ki pridno polnijo njihove posode za proizvodnjo medu. Prihodnost družine, ki se preživlja predvsem s čebelarstvom postane negotova, ko prejmejo odločbo, ki zelo poostruje pogoje za proizvodnjo medu. V izboljšanje proizvodnega procesa je potrebno vložiti zajeten kupček denarja, ki ga družina nima. In medtem ko Wolfgang lahko samo upa, da se bo vse na koncu nekako rešilo, Gelsominino pozornost pritegne televizijska ekipa, ki na tem območju snema resničnostno oddajo »Dežela čudes,« v kateri se za glavno denarno nagrado potegujejo tradicionalne kmečke družine. Čeprav je oče proti tej maškaradi in v njej ne želi sodelovati, Gelsomina na skrivaj izpolni prijavnico. Velika nagrada canske žirije
Kdo pravzaprav ljubi heroje?

Kdo pravzaprav ljubi heroje?

Pogledi, 14. april 2015 ― Razstava Naši heroji v Umetnostni galeriji Maribor, ki naj bi izpostavila vrhunce »zasmehovane, zakrite ali pozabljene« umetnosti socialnega realizma, odpira širok spekter vprašanj, nanjo pa se zdi nujno gledati na dva, med seboj sicer neizbežno povezana načina, kot na razstavo samo in njeno umestitev v različne kontekste. 

Strah pred letenjem

Pogledi, 14. april 2015 ― Zame, človeka s fobijo, je vsaka pripoved o letalski katastrofi izrazito intimna pripoved. Pripoved, ki zaposluje, pripoved, ki se je ne da odmisliti, pripoved, ki jo obravnavam kot svojo, čeprav strogo vzeto z mano ni v nikakršni zvezi. 

Krivda? Kakšna krivda!

Pogledi, 14. april 2015 ― Ste med neskončnim streljanjem v virtualne sovražnike že kdaj občutili nelagodje? Je šlo pri žrtvovanju desetega, zadnjega življenja junaka vaše najljubše arkadne igre, kdaj za obžalovanje? Mogoče za krivdo? Več kot 99 odstotkov možnosti je, da je odgovor negativen. 
še novic